Author: admin

Na kitajskem ga imenujejo “zob belega zmaja” in je zelo priljubljena zelenjava. Pri nas ga poznamo pod imenom kitajsko zelje.

Na Kitajskem že stoletja  velja za zelo priljubljeno zelenjavo. Kitajsko zelje in še ena vrsta zelja bok-choy igrata v kitajskem kraljestvu že dolgo zelo pomembno vlogo kot dobavitelja C vitamina. V Evropi in ZDA pa sta postala znana šele od 19. stoletja dalje ter sta vse od takrat zelo cenjena.

 

Značilnosti

Kitajsko zelje nima veliko skupnega z našimi zeljnimi glavami. Gre za križnico med zeljem in jedilno repo.

Glava kitajskega zelja ima ovalno obliko in nima stržena. Zraste lahko do pol metra visoko. Zunanji listi so rumeno zeleni, ovalno zaobljeni in imajo belo osrednjo žilo.

Raste hitreje kot navadno zelje in ga ponavadi sejemo šele konec julija, saj ne prenaša dobro visokih temperatur. Od setve do končne velikosti  rabi 45 dni-60 dni. V temnem in hladnem prostoru lahko zavitega v papir hranimo tudi do 6 mesecev.

 

Pri nakupu kitajskega zelja moramo biti pozorni na to, da so glave čvrste in nimajo uvelih in porjavelih listov. Takšnega lahko v papirnati vrečki hranimo v hladilniku tudi do 14 dni.

Za kuhanje so primerni tudi mehki listi, saj na okus to nima vpliva.

 

 

 

 

Za vrsto zelja bok choy  (ki je tudi dražja) so značilni bolj blitvi podobni temno zeleni listi in manjše ter mehkejše glave.

 

 

 

 

Uporaba

 

Uporabljamo ga lahko svežega v solati, kot dodatek k zelenjavnim juham. Liste lahko tudi polnimo z različnimi zelenjavnimi ali mesnimi nadevi.

Rebra listov lahko uporabimo kot stebelno zeleno ali pa celo kot nadomestek belušev.

Zelo pogosto ga uporabljamo kot prilogo k mesnim jedem, kjer lahko dodajamo čebulo, korenček por ali drugo zelenjavo.

Mlade liste, dokler še niso oblikovali glav lahko pripravimo tudi kot špinačo.

 

Hranilne lastnosti

 

Odličen je za zdravje na splošno pa tudi za naše lase in kožo.

Napihuje dosti manj kot običajno zelje in je zelo lahko prebavljiv. Zato ga lažje prenašamo in ga pogosto uporabljamo v dietni prehrani.

Kitajsko zelje ima zelo malo kalorij 13 kcal na 100g. Pogosto ga uživajo ljudje, ki bi radi zmanjšali telesno težo.

Vsebuje veliko karotenoidov. Karotenoidi spadajo med fitokemikalije, skupaj s flavonoidi so vzrok za različno obarvanost sadja in zelenjave. Poznamo več kot 600 različnih karotenoidov. Najbolj znani so alfa in beta karoten, astaksantin, zeaksantin, lutein in likopen.

 

Kitajsko zelje vsebuje zelo veliko vitamina C, ki se delno ohrani tudi med kuhanjem.

Vitamin C ali askorbinska kislina je eden najbolj znanih in razširjenih antioksidantov. Ljudje ga moramo vnašati s hrano, večina živali pa ga lahko tvori sama. Njegova odlika je večplastno učinkovanje na proste radikale, saj lahko v  telesu neposredno nevtralizira nekatere proste radikale, hkrati pa sodeluje pri aktivaciji encimov, ki učinkujejo proti prostim radikalom.

Vsebuje tudi zelo veliko vitamina A. Vitamin A ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega vida, imunskem sistemu in razvoju celic in tkiv.

Telo oskrbuje z veliko količino folne kisline, ki je zelo pomembna pri sintezi beljakovin, delitvi celic, delovanju kostnega mozga, kjer nastaja kri. Zelo veliko vlogo igra pri razvoju osrednjega živčevja pri dojenčku.

Vsebuje ogromno kalija, ki pomaga telesu odvajati vodo.

Kalij je eden najbolj razširjenih mineralov v telesu in zelo pomemben za pravilno delovanje vseh celic, tkiv in organov. Pomemben je za delovanje srca in igra ključno vlogo pri živčnih impulzih in krčenju mišic.

Kalcij in vitamin K, ki  sta zelo pomembna za zdravje naših kosti sta zelo bogato zastopana v kitajskem zelju.

Vsebuje goitrogene glikozide, ki lahko delujejo proti raku. Ker pa le ti zmanjšujejo delovanje ščitnice, previdnost ne bo odveč pri ljudeh z zmanjšanim delovanjem ščitnice. Enako velja tudi za vse ostale križnice kot so repa, zelje, cvetača, brokoli….

Pozimi ga večkrat vključimo v naš jedlinik, saj krepi naš imunski sistem, ščiti pred virusnimi obolenji in v temnih zimskih dneh zaradi vsebnosti koristnih hranilnih snovi na nas deluje kot poživilo. 

Pripravila

Nataša Forstner Holešek

Univ.dipl.inž.živ.teh.