Predstavim se!

Pozdravljeni!  Moje ime je Nataša. Rada bi vam povedala, da sem.

V zadnjih nekaj letih pa sem se bolj kot ne prebijala skozi dneve. Zelo težko, a je nekako šlo. Predvsem zaradi mojih čudovitih deklic in ljubečega moža, ki so razumeli moje utrujene trenutke.

Ves čas sem se počutila utrujeno. Zjutraj, ko sem odhajala v službo sem zbrala vso energijo, da sem se lahko prebila skozi dopoldan.  Vsem mojim znancem in prijateljem sem se zdela čisto OK, le moji domači so videli, da nekaj ni v redu z mano. Hčerki sta opazili,da je mami preveč zbita, da bi se lahko kaj igrala. Včasih sem slonela na pultu, preden sem bila dovolj pri močeh, da sem skuhala kosilo. Najbolj sem se veselila večera, ko sem lahko brez slabe vesti legla in zaspala.

Da ne razlagam o vseh slabostih po obrokih, ko nisem vedela kam naj se dam, tako mi je bilo slabo. Napihovalo me je brez konca in kraja, kljub temu, da sem bila suha oziroma vitka, kot mi je komplimentiral moj gastroenterolog, sem imela vedno veliko trebuh.

Kljub telovadbi leto dni po porodu nisem dobila potrebnih mišic, ki bi moji hrbtenici dajale oporo in sem obležala z bolečinami v križu, nepokretna za nekaj dni. Nekaj časa sem po navodilu zdravnikov jedla protibolečinske tablete, ko pa so se mi začele tresti roke in bolečina v križu kljub temu ni popustila, sem se odpovedala vsem tabletam.

Začela sem s telovadbo, najprej nekaj let z jogo, nato s Pilatesom, nekaj časa sem celo hodila v Fitnes. Telovadila sem brez konca, delala trebušnjake, doma delala vaje, mojih hrbtnih, pa tudi ostalih mišic pa od nikoder. Bolečina je sicer izginjala in se vračala, nikoli pa nisem bila popolnoma brez nje. Nisem si znala razložiti kaj delam narobe.

Med tem časom, sem imela še vrsto drugih težav. Na kolenih in pod njimi sem dobila nerazložljive krastice, ki kljub vsem kremam, predpisanih tudi s strani dermatologov niso izginile. Na desnem stopalu sem imela bulico, za katero so mi razložili, da ni nič takšnega in da jo bomo opazovali. Nohti na nogah so dobivali nekakšen poprh po površini in so se debelili, kot pri okužbi z glivicami.

Če vam omenim še, da sem že pred 15 leti začela izgubljati lase, oziroma, da se le ti niso obnavljali, kot bi bilo treba. Med obema nosečnostima so bili kar lepi, po porodu so normalno izpadali, izpadanje pa se kar ni hotelo ustaviti. Moja žalost je bila vedno večja. Kaj se dogaja z mano sem se spraševala?

Imela sem redne težave s hemeroidi, boleli so me zobje, imela sem občutek, kot da so znotraj votli, postajala sem vse bolj utrujena…. Na koncu, pred testiranjem, sem imela kar nekaj mesecev stalne bolečine v predelu črevesja.

Prišel pa je lanski mesec maj. Ko sem se ponovno rodila v srečno življenje. Sončen dan in moj mož me je povabil na kavo v prijetno zunanjo kavarnico. Ko sem nič hudega sluteč prišla, je imel zame izvid, ki so mi ga poslali iz bolnišnice. ”Sem razmišljal, da boš želela vedeti zanj,” je dejal. Po opravljeni gastroskopiji in kolonoskopiji, kje so mi vzeli vzorce tankega črevesja me je sedaj čakala kuverta z rezultati.

Ko sem jo odprla in prebrala, sprva nisem točno razumela vsega. Na koncu pa je le pisalo Diagnoza: Celiakija po Marshu… ”Imam jo, sem rekla.” Bila sem malce zmedena, pa iskreno vesela, da smo končno prišli do nekakšnega zaključka. Od tistega trenutka dalje sem na brezglutenski prehrani.

Prve pozitivne spremembe počutja sem čutila že po štirih dneh, po štirinajstih dneh sem se počutila že veliko boljše. Izginile so bolečine iz predela črevesja. Po treh tednih so začele zginjate ranice pod koleni. Po enem mesecu nisem imela več težav s hemeroidi. Tudi bulica na desnem stopalu se je zmanjševala.

Po treh mesecih mi je mož dejal, da se mu zdi, da mi rastejo lasje. Ker je bilo izpadanje las zame velik problem, mu sprva nisem verjela. Ko pa me je na to opozorila še prijateljica, sem upala verjeti tudi sama. Lasje rastejo in se gostijo-to je nekaj neverjetnega. To je najlepše in nepričakovano darilo, ki sem ga bila deležna z uvedbo brezglutenske prehrane.

Poleg tega seveda, da se počutim vsak dan boljše, bolj polna energije. Da lahko tečem! Prej tega nisem zmogla- le kako bi brez mišic? Po 9 mesecih so se začele kazati pozitivne spremembe tudi na nohtih. Tudi zobje me ne bolijo več.

Resnično je to zahrbtna bolezen, ki vodi k različnim težavam, poslednično pa do različnih bolezni. Nekje so jo zelo pravilno poimenovali in sicer da je to Kameleonova bolezen. Kaže se z zelo različnimi znaki.

Vredno je začeti z brezglutensko prehrano, če ste že diagnosticirani, oziroma vredno se je testirati, če imate več zdravstvenih težav. Pa še dedna je. Če jo odkrijejo vam, jo lahko imajo tudi vaši starši ali vaši otroci. Testirajte tudi njih. Pri nas smo se testirali.

Jaz sem tukaj! Že od leta 1970 , ponovno pa lahko rečem, da od maja 2009 z novo voljo do življenja in novo energijo. Z velikim veseljem jo delim tudi z vami.